Matej Štuhec: Ostri ukrepi so nujno potrebni 

S pom. akad. dr. Matejem Štuhcem smo se pogovarjali o trenutno najbolj pereči temi ne le v Sloveniji, ampak po svetu – širjenju novega koronavirusa. 

Doc. dr. Matej Štuhec, mag. farm., spec. klin. farm je strokovnjak iz področja klinične farmacije, farmakologije in zasnove kliničnih raziskav, predavatelj na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani ter Medicinski fakulteti v Mariboru, ki se znanstveno ukvarja z raziskovanjem uporabe zdravil, epidemiologijo, farmakologijo in klinično farmacijo v smislu smiselnosti vključevanja kliničnega farmacevta v proces zdravljenja z zdravili na oddelkih bolnišnic v zdravstveni tim in ambulantah, v praksi kot klinični farmacevt v Psihiatrični bolnišnici Ormož pa predvsem z uporabo zdravil pri bolnikih v smislu optimizacije zdravljenja in interakcij med zdravili ter antibiotiki v dnevni praksi. Je tudi član Pomurske akademske znanstvene unije (PAZU).

Kakšno je vaše mnenje, glede na trenutno situacijo širjenja koronavirusa in ukrepe? 

Glede ukrepov bi rad izpostavil zamudo vseh držav, ukrepi bi morali biti ostri že v začetku, saj je izogibanje stiku najboljša možna zaščita pred okužbo z virusom. Najprej bi rad omenil, da razlikujemo med koronavirusom SARS-CoV-2 (prisotnost virusa) in boleznijo COVID-19, ki jo virus povzroča in ima svoje značilne simptome. Glede na podatke približno 10% okuženih potrebuje bolnišnično zdravljenje, 5% zdravljenje z respiratorjem in smrtnost je med 3-5%. To pomeni, da veliko okuženih sploh ne ve, da imajo okužbo, če niso zboleli in niso testirani. A podatki kažejo, da že bolniki brez simptomov lahko širijo okužbo in torej okužijo ostale ljudi v populaciji. Pogosto se simptomi bolezni pojavijo šele po 4-7 dneh ali celo več, čas do hospitalizacije, če je potrebna, je torej v večini več tednov po okužbi. Obdobje med okužbo in pojavom simptomov imenujemo inkubacijska doba. Zatorej je uspešnost ukrepov mogoče oceniti šele po več tednih ali mesecu. Podatki iz Italije in Kitajske kažejo, da je mogoče ponovno zboleti, čeprav so tovrstni primeri redki.

Če pogledamo stanje v Sloveniji, smo kot ostali tudi mi zamudili z ukrepi, a sedaj nam gre relativno dobro, saj smo bistveno bolj disciplinirani kot prebivalci nekaterih drugih držav (npr. Španija, Italija, Srbija, Švica), kar kažejo tudi rezultati počasnejše rasti kot npr. v Italiji ali Španiji. Naj izpostavim, da obstaja matematični izračun, da če zmanjšamo 10 stikov na 9 stikov, zmanjšamo verjetnost za interakcijo za 20%, če pa zmanjšamo število stikov na 1 stik, pa zmanjšamo verjetnost interakcije na manj kot 10% prvotne vrednosti.  Tako enostavno je. To pomeni, da so vsi ukrepi, ki so namenjeni zmanjšanju stika med ljudmi najpomembnejši. Ob tem je potrebno dodati še razkuževanje rok, maske, očala in samoizolacijo ter družbeno odgovornost. Predstavljamo si, da se virus širi z neko eksponentno funkcijo, ki enkrat doseže točko preloma in potem ne pričakujemo več rasti novih okužb.

Trenutno še nismo v tej točki preloma, napovedi kažejo čez nekaj tednov, zato so ostri ukrepi nujno potrebni, da čim bolj zaustavimo rast števila okuženih in posledično tistih, ki pomoč najbolj potrebujejo, da ohranimo zdravstveni sistem. Znano je, da približno 5% okuženih potrebuje respiratorje, smrtnost je malo manjša. Vse številke je potrebno gledati kritično, saj je delež odvisen od skupnega števila diagnosticiranih bolnikov, ta pa je odvisen seveda koliko testiramo (ker nekateri brez znakov prebolijo okužbe), zato so primerjave med državami zelo vprašljive. Ob tem je potrebno izpostaviti »življenje« virusa v posamezni državi, saj je očitno, da je posledica tega tudi različna smrtnost in seveda delež okuženih v najbolj ranljivi populaciji (starejši, bolniki s kroničnimi obolenji), zato je pomembno, da zavarujemo s svojo aktivnostjo predvsem njih, saj imajo lahko oni hude posledice, prenašalec pa nobenih. To je tudi posledica, poleg ukrepov, da je smrtnost v Italiji tako visoka, saj imajo veliki delež starejše populacije. Glede ukrepov bi rad dodal, da moramo zaščititi predvsem tiste, ki delajo z ljudmi (zdravstveni delavci, delavci v trgovinah, lekarnah, poštah, bencinskih servisih itd), a na žalost je v vseh državah veliko pomanjkanje zaščitnih sredstev. Le tako bomo ohranili zdravstvene delavce, ki skrbijo za bolnike, v delovnem procesu in preprečili kolaps zdravstvenega sistema. Tukaj so vse države zamudile, saj nobeden ni pričakoval takšne epidemije.

Zakaj se je koronavirus bolj razširil kot SARS, ptičja gripa in svinjska gripa?  

SARS-CoV-2 ima lastnost hitrega prenosa tudi v obliki aerosola, kar pomeni, da se prenaša v nenavadnih okoliščinah na kratki razdalji in dejstvo, da se nabere lahko dokaj velika količina virusa v zgornjem respiratornem traktu, kar omogoča lahko prenašanje okužb brez, da bi okužen že imel znake okužbe. Pomembno je tudi, da obstaja možnost prenosa preko predmetov, npr. kljuk, kartona, bakra in npr. nakupov v trgovini. Posebnost je njegov prenos v obliki aerosola, kar pomeni, da lahko okuženi s kašljem okuži nekoga, ki pride v nek zaprt prostor čez 30 min ali 1 h. To je posebej problematično, zato moramo prostore redno zračiti in okužene ter bolne redno izključevati iz delovnega procesa in zmanjšati njihov stik z ljudmi in jih poslati v karanteno.

Primeri kažejo, da obstajajo okužbe tudi preko oči, zato je tako pomembno, da se izogibamo stiku rok z očmi, nosom in usti ter nošenje zaščitnih očal za tiste, ki imajo veliko stikov. Kot drugo pa so nujni ukrepi razkuževanja površin, kjer se zadržujejo ljudje, predvsem klopi, kljuke, nakupovalni vozički, prostori lekarn, trgovin in da si vedno razkužimo roke pred in po uporabi. Tudi po prihodu iz trgovine je smiselno, da nakup vsaj 3 dni pustimo v predsobi in potem površino tudi razkužimo, saj se lahko virus zadrži tudi na nakupljenih artiklih, predvsem dolgu na steklu in plastiki. Potrebno je izpostaviti, da so znanstveniki objavili pred kratkim članek v reviji the New England Journal of Medicine (Aerosol and Surface Stability of SARS-CoV-2 as Compared with SARS-CoV-1), kjer so opisali, da je po treh dneh prisotno na površinah le 0.1% začetnih virusnih delcev, zato je okužba v tem času zelo malo verjetna preko površin. Zanimivo je na drugi strani, da ni zanesljivih podatkov o prenosu virusa s krvjo, kar kaže, da je virus sicer hitro prenosljiv, a dokaj neobstojen. Zato se svetuje uporaba razkužil, ki imajo več kot 60% alkohola, ki popolnoma uniči virus v približno eni minuti ali seveda umivanje rok z milom in toplo vodo minimalno 20 sekund. Pri umivanju in razkuževanju ne pozabimo na vse površine rok, predvsem nohte in prste. Dobra navodila za preprečitev širjenja virusa so na spletni strani NJIZ in MZ RS, zato predlagam, da si jih vsak pregleda.

Kako poteka testiranje vzorca na koronavirus? 

Test je na voljo in se redno uporablja. Test temelji na t.i. nosnem odvzemu (brisu), kjer popolnoma zaščiteni zdravstveni delavci opravijo bris iz nosu, prenesejo v laboratorij in tam opravijo analizo s testom, ki temelji na PCR tehnologiji in rezultate sporočijo v parih urah (npr. 6 ur). Odvzem brisa in test opravljajo v Sloveniji na t.i. COVID-19 točkah, ki jo imamo tudi v ZD Murska Sobota. Test kemijsko temelji na metodi zaznavanja delcev virusa s tehnologijo PCR, ki jih prepozna pri bolniku. Le tako je mogoče zagotovo potrditi okužbo, a le v primerih kadar ima posameznik dovolj virusa v telesu. To je tudi razlog zakaj je smiselnih več testiranj pri sumu na okužbo, saj se je izkazalo, da je veliko posameznikov bilo pozitivnih šele po enem tednu, kar kaže, da ni dovolj 7 dni karantene, zato se priporoča minimalno 2 tedna. Karantena je edini način, da preprečimo širjenje okužbe s strani okuženega, zato je v teh okoliščinah najboljša popolna izolacija in skrbni nujni kontakti z okuženim, ki morajo upoštevati celotna priporočila. Na drugi strani pa ima test tudi t.i. lažno pozitivno zaznavo, kar je posledica lastnosti testa. V vsakem primeru moramo ločiti med prisotnostjo virusa SARS-CoV-2 in boleznijo COVID-19, ki jo ta povzroča, torej takrat ko imamo simptome bolezni (npr. vročina in kašelj) govorimo o bolezni, zgolj prisotnost virusa pa še ne nujno povzroča bolezni.

Kaj lahko ljudje sami naredijo za zaščito pred koronavirusom? Npr. kako si izboljšati imunski sistem? 

Za COVID-19 je značilno intenzivno vnetje pljuč, kar je najverjetneje posledica velikega sproščanja in delovanja citokinov, kar sproža tudi nastanek prostih radikalov in pomanjkanja antioksidantov. V tej luči veliko stresa lahko negativno vpliva na potek bolezni, zato imajo najverjetneje bolniki s kroničnimi obolenji, ki povečajo nastanek prostih radikalov (npr. srčno-žilne bolezni, avtoimune bolezni, depresija, shizofrenija itd … ) lahko več težav, pozitivno pa deluje npr. rekreacija in zmerne vaje, ki krepijo imunski sistem, zdrav življenjski slog ter vse kar zmanjšuje vnetje. Glede številnih prehranskih dopolnil moramo biti previdni, saj lahko z vnosom dodatnih zunanjih proteinov in sladkorjev vnetje tudi poslabšamo, ker lahko sproži negativno reakcijo (ne vemo kako bo telo sprejelo navedeno). Vsekakor je smiseln vnos antioksidantov, saj s tem zmanjšujemo škodo citokinov na same celice. Seveda natančnih podatkov nimamo, saj nimamo raziskav.

Najbolj pomembno je, da smo doma, da omejimo stike in potrpimo še nekaj tednov. Ne obiskujemo svojcev v tem času, predvsem starejših in kronično bolnih, zapuščamo bivališče le v nujnih primerih. Naslednje higiena rok kot smo že opisali, ki je potrebna kljub nošenju rokavic. Glede mask je bilo veliko povedano, a po mojem mnenju, ki temelji na raziskavah, je zelo koristno nošenje mask. Domače izdelane maske so veliko boljše kot nič, tudi kirurške maske ne nudijo 100% zaščite, raziskave kažejo, da skozi prodira približno 50% manjših delcev, a nudijo bistveno boljšo zaščito. Idealna zaščita bi bile maske FFP3, nepredušna očala, rokavice, plašč in vse kar vidimo na intenzivnih oddelkih, a seveda tega materiala nimamo za celotno populacijo. 

Vsi, ki delajo z ljudmi bi morali nositi najmanj kirurške maske. Ljudi se izogibamo na minimalno 2 m, bolne je potrebno osamiti, stike zmanjšati na minimalne. Razkuževanje površin je smiselno. V kolikor pa seveda opazimo pri sebi simptome virusa ali pri svojcih sledimo navodilom MZ RS in NIJZ, da pokličemo osebnega zdravnika in počakamo na navodila in ne hodimo sami v zdravstvene ustanove. S tem bomo naredili največ za sebe in za druge ter s tem zmanjšali število okuženih bolnikov. Pomembno je, da vsi odgovorno ravnamo. Največ za zmanjšanje širjenja okužb lahko naredimo prebivalci sami in zato je pomembno, da z ukrepi ne zamujamo, da bo širjenje okužbe najmanjše in s tem preprečimo zlom zdravstvenega sistema.

* Fotografije so simbolične